Pernik, 10. februar (bbabo.net)
Danes mineva 65 let od odprtja Palače kulture v Perniku, ki je s svojim arhitekturnim sijajem postal eden od simbolov mesta. Objekt je zasnoval arh. Alexander Dubovik od najboljših bolgarskih mojstrov že tri leta in pol. Stavba, namenjena kulturnemu kompleksu, je bila v času gradnje največja pri nas in na Balkanskem polotoku, je komentiral direktor Palače kulture Petyo Fetfov. Palača, ki se nahaja ob vhodu v osrednji mestni park, (kot jo imenujejo vsi Perničani) obsega 4.250 kvadratnih metrov.
"Fasada je usklajena z elementi klasike, preoblikovana z našimi vsakdanjimi elementi, da bi dala značaj nacionalne arhitekture. Vsi materiali, uporabljeni pri gradnji Palače kulture, so bolgarski," je povedal arh. Dubovik dan pred uradno otvoritvijo, citiran v zgodovinskih knjigah, ki jih je srečal. Stebrišče je izdelano iz vračanskega kamna, vogala in okvirji ostalih so iz rusenskega, besarbovskega kamna, drugi so iz granita, bogato okrasje pa iz zablanskega kamna.
Palačo kulture je 10. februarja 1957 odprl Valko Červenkov - takratni podpredsednik vlade in minister za izobraževanje in kulturo. Še isti večer so si Perničani prvič ogledali balet. V veliki dvorani novoodprte stavbe je koncert - Sofijska državna opera gostuje z baletom "Haiduška pesen" Aleksandra Rajčeva. Salon tehnično ni slabši od glasbenih salonov na Dunaju, piše domači zgodovinar Ivan Erulski.
Leto po uradnem odprtju Palače kulture je v eni od njenih dvoran začel delovati prvi v Bolgariji vrtec v francoščini. Nastala je stalna likovna razstava, kasneje ljubiteljska operna skupina, ljudski orkester, plesni ansambel, pop-satirična skupina in številni otroški ansambli. Tamburaški orkester je tam prvič koncertiral aprila 1958. Tudi aprila je amatersko gledališče, ki je ustvarjalo dni po odprtju palače, predstavilo dramo "Khan Tatar".
Od tu začenjajo profesionalne balerine in baletniki Nadia Zlatkova, Manol Denkov, Rumen Budinov, Sonya Ivanova. Skozi gledališče Pernik gredo skoraj vsi znani bolgarski umetniki. V palači si lahko ogledate avtograme več deset uglednih bolgarskih intelektualcev, umetnikov, diplomatov in politikov. Ustanova zagotavlja oder za ugledne glasbenike, pesnike, pisatelje, umetnike. Že 65 let je za Perničane duhovno središče, prostor komunikacije z nacionalnimi in svetovnimi kulturnimi vrednotami in tradicijami.
Leta 1982 je Palača kulture prejela red Cirila in Metoda I. stopnje. Od leta 2000 je ustvarjalno in administrativno občinski kompleks. V njem delujejo štirje kulturni zavodi, ki so samostojne pravne osebe.
Da bi ohranili dostojanstvo in veličino objekta, občina Pernik zelo skrbno pripravlja njegovo bodočo prenovo. Od odprtja zavoda so doslej po besedah župana Stanislava Vladimirova izvedli le delna popravila. Deli objekta se rušijo, mavčni okraski padajo, streha pušča. Tudi električna inštalacija je stara, pred leti pa je kratek stik povzročil velik požar, v katerem je pogorel del strehe in gledališki oder.
Občinski svet v Perniku je dal soglasje občini, da se prijavi s projektnim predlogom za prenovo stavbe Palače kulture po Operativnem programu »Rasteče regije«. Svetniki so občini dovolili, da z družbo podpiše pogodbo o financiranju po Zakonu o obligacijskih razmerjih "Sklad za trajnostna mesta", po kateri bo prevzela dolgoročni občinski dolg do 1,5 milijona evrov. Možna dotacija je 795.896,72 BGN.
Projekt prenove predvideva uporabo ukrepov energetske učinkovitosti in prenovo emblematičnega objekta, ne da bi se spremenil videz fasade in arhitekturnih elementov na njej. Zamenjano bo stavbno pohištvo, toplotno izolirana streha, obnovljeni bodo specifični arhitekturni elementi. Poskrbljeno bo za dostopno okolje za invalide, popravljene bodo elektro in vodovodne inštalacije. Predvidena je tudi izgradnja energetsko učinkovitih prezračevalnih sistemov - v knjižnici, čitalnici, pisarni, knjigarnah bo prenovila ogrevanje. Predvidena je tudi dobava nove opreme v zvezi z izboljšanjem elektroakustike, zvoka, umetniške razsvetljave.
"Naš cilj je prenoviti stavbo, hkrati pa ohraniti njeno edinstvenost. Palača kulture mora biti ne samo prenovljena, temveč tudi izpolnjevati sodobne tehnološke zahteve," je povedal Ivan Iskrenov - vodja "Evropskih in nacionalnih operativnih programov" v občini Pernik.
bbabo.Net