Na prvi seji upravnega odbora Centralne banke v letu 2022 je bilo sklenjeno, da se ključna obrestna mera dvigne na 9,5 %. To je že osmo zaporedno zvišanje od lanskega marca, ko je bilo na zgodovinsko najnižji ravni 4,25 %. Ekonomisti so govorili o vplivu rasti ključne obrestne mere na posojila in depozite.

Sergej Suverov, naložbeni strateg pri Arikacapitalu: »Ruska banka od marca lani vztrajno dviguje ključno obrestno mero. Jasno je, da so ti ukrepi usmerjeni predvsem v boj proti inflaciji. Vendar zaenkrat ne pomagajo pri soočanju z nalogo.

Rast cen na letni ravni se nenehno pospešuje: do konca februarja lahko inflacija preseže mejo 9%. Da bi resnično premagala inflacijske skoke, mora centralna banka dvigniti stopnjo ne nad povprečnimi podatki Rosstata, ampak dejansko raven zvišanja cen v trgovinah. To pomeni, da ni mogoče izključiti, da bo stopnja kmalu presegla dvomestne številke.

Hkrati bo takšna dinamika povečala rast obresti na depozite, kar lahko privede do povečanja povpraševanja potrošnikov in s tem do povečanja gospodarskega razvoja celotne države.

Hkrati zvišanje obrestnih mer upočasni kreditno sposobnost Rusov. Takšna dinamika v drugi polovici leta lahko povzroči odliv državljanov s kreditnega trga. Kar bo še posebej prizadelo hipotekarni trg in s tem tudi sektor stanovanjske gradnje.«

Artem Deev, vodja analitičnega oddelka pri Amarkets: »Inflacija se ne spreminja le pod vplivom ključne obrestne mere, obstaja veliko dejavnikov, ki spodbujajo rast cen (rast stroškov goriva, komunalnih storitev, uvoza, logistike, delovnih virov , davki, trošarine in dajatve).

Ključna obrestna mera centralne banke vpliva na inflacijo posredno: zaradi njenega povečanja se stroški posojil dvignejo, zato jih tako državljani kot podjetja jemljejo manj pogosto in v manjših količinah. In če gospodarstvo obrne manj denarja, se inflacija postopoma (vendar ne takoj!) upočasni.

To pomeni, da je nemogoče pričakovati, da se bo takoj po zvišanju ključne obrestne mere centralne banke inflacija v državi zmanjšala. To se lahko zgodi v nekaj mesecih. Če pa se hkrati še naprej povečujejo stroški uvoza (od katerega je odvisno celotno rusko gospodarstvo), tarife za gorivo, stanovanjske in komunalne storitve in različne surovine, če se svetovna inflacija še naprej povečuje in rubelj spet depreciira , z eno ključno obrestno mero skorajda ne bo mogoče upočasniti inflacije.

Za rubelj je zvišanje stopnje centralne banke podporni dejavnik, vendar za kratek čas. Običajno se rubelj po zvišanju obrestne mere za nekaj časa okrepi v primerjavi s svetovnimi valutami (in nato pridejo v poštev drugi dejavniki).

Za depozite in posojila zvišanje ključne obrestne mere pomeni povečanje obresti zanje. Dražji kot je denar centralne banke za ruske banke, dražja so posojila, višje so obrestne mere za depozite. V skladu s tem lahko pričakujemo, da se bodo obrestne mere za posojila po odločitvi Centralne banke povečale v povprečju za 0,5-1%: hipotekarna posojila bodo na voljo v povprečju 10-11%, avtomobilska posojila - pri 12-14% , potrošniška posojila lahko naraste do 15-15%. Obrestne mere za vloge v rubljih bodo znašale 9-9,5% (trenutno so obrestne mere za vloge praktično enake stopnji inflacije).

Zaostrovanje denarne politike (dvig ključne obrestne mere) ima vedno svoje prednosti in slabosti. Prednost je, da to orodje pomaga zmanjšati inflacijo v državi s povečanjem stroškov posojil. Slaba stran je, da naraščajoči stroški zadolževanja zmanjšujejo porabo in vodijo v stagnacijo v gospodarstvu.«

Svetlana Samoilova, vodja šole neodvisnih finančnih svetovalcev Finliberty: »Rast ključne obrestne mere Centralne banke Ruske federacije seveda ne bo zadržala rasti cen. Posojila se bodo podražila, obrestne mere za posojila se bodo zvišale, podjetja in državljani pa nimajo kam - še vedno bodo najemali posojila, kar še dodatno spodbuja rast cen. Nov kreditni denar bo povečal stroške proizvajalcev, ti pa bodo prisiljeni vplivati ​​na rast kreditnega bremena pri cenah svojega blaga. Vsi podjetniki, ki najemajo posojila za daljša obdobja (in takšna posojila bodo še dražja), bodo prisiljeni zvišati stroške svojih izdelkov.

Zato ne smemo pričakovati upočasnitve inflacije pri nas, temveč nadaljevanje njene rasti. Verjetno bo po januarskem kazalniku 8,9 % spomladi priča 10 % ali več inflacije.

Povečanje stopenj vodi v dejstvo, da v ozadju upočasnitve potrošnje in gospodarstva visoke dobičke prejema predvsem finančni sektor. Obrestne mere v državi rastejo, inflacija se ne znižuje, banke pa povečujejo promet s posojili in dobički.«

bbabo.Net