Frankfurt, 10. februar (bbabo.net)
Evropska centralna banka (ECB) je danes pozvala banke, naj poostrijo nadzor nad tveganji, zlasti zaradi kibernetskih napadov, hkrati pa nekoliko zvišajo zahteve za lastna bonitetna sredstva, poroča AFP.
Banke morajo na splošno podvojiti svoja prizadevanja za preprečevanje naraščajočega tveganja kibernetskih napadov, je na telekonferenci povedal Andrea Enria, predsednik bančnega nadzornika ECB. Napadov, ki bi lahko prišli iz Rusije zaradi ukrajinske krize, ni izrecno omenil.
Toda ECB preverja, ali so banke pripravljene na morebitne sankcije proti Rusiji, če bo napadla sosedo, je dodal Enria.
Ker se je število kibernetskih napadov leta 2021 v primerjavi z obdobjem pred pandemijo povečalo, ECB želi vedeti, ali imajo banke dovolj usposobljenega osebja za spopadanje s tem tveganjem. Zanima jo tudi, kakšne bi bile posledice, če bi podcenili tveganje nekaterih kritičnih funkcij, pa tudi, ali so opravili zadostne penetracijske teste, je povedal nadzornik.
Tudi zahteve in zagotavljanje lastnih sredstev bank, da lahko absorbirajo izgube, so se v letu 2022 nekoliko povečale na povprečno okoli 15,1 odstotka tvegane aktive v primerjavi s 14,9 odstotka do zdaj, so sporočili iz ECB.
Te globalne zahteve so se okrepile predvsem za lastne "trde" sklade, imenovane CET1 (Common Equity Tier 1), ki so se povečale na približno 10,6 odstotka tveganih sredstev v primerjavi z 10,5 odstotka lani, ugotavlja ECB.
Reprezentativni vzorec približno 115 ocenjenih bank kaže, da ima le 6 (neopredeljenih) lastnih sredstev nižja od zahtevanega minimalnega kapitala zaradi "strukturnih težav".
Te ugotovitve vsebuje letna nadzorna kampanja banke (SREP) za leto 2021, ko se je gospodarska aktivnost v evrskem območju vrnila na raven pred pandemijo.
Hkrati z razvojem pandemije ostajajo negotovosti, pomanjkanje delov in surovin pa je motilo dobavne verige in upočasnilo okrevanje.
Temu kontekstu so poleg nevarnosti kibernetskih napadov, ki lahko vplivajo na dobičkonosnost bank, dodane različne nejasnosti v zvezi s podnebnimi spremembami in morebitnim šokom obrestnih mer.
Banke se morajo zato zavedati možnih posledic za njihove bilance ter okrepiti okvire za nadzor tveganj in upravljanja, opozarja Enria.
Vendar pa nadzornik po letu 2022 ne bo nadaljeval spomladi 2020 uvedenega kriznega ukrepa, ki je bankam omogočal črpanje lastnega kapitala za posojanje in podporo gospodarstvu.
bbabo.Net