ZDA (bbabo.net), - 3. februarja se bosta predsednika Argentine in Rusije pogovarjala v Moskvi, nato pa se bosta odpravila v Peking, kjer se bo udeležila otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger. Po poročanju ruskih uradnih medijev je pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov dejal, da se bo Vladimir Putin med pogovori z argentinskim predsednikom Albertom Fernandezom pogovarjal o mednarodnih vprašanjih.

Poleg tega bodo predsedniki razpravljali o "stanju in možnostih za razvoj dialoga na političnem, trgovinskem, gospodarskem, kulturnem in humanitarnem področju," je komentirala Rossiyskaya Gazeta. "Rusko-argentinsko sodelovanje je zelo pozitiven primer te vrste, ki si zasluži pozornost in razširjanje v drugih državah," je poudaril Jurij Ušakov.

In tako vodilni argentinski medij Clarin komentira bližajoči se obisk argentinskega predsednika v Moskvi. Ta publikacija ugotavlja, da je tiskovna sekretarka argentinskega predsednika Gabriela Cerruti za argentinske medije povedala, da "nima pripomb" glede prihajajočega obiska in vsebine pogovorov med predsednikoma. Po njenih besedah ​​bo argentinski predsednik Alberto Fernandez v Rusiji ostal dobrih 24 ur. Program obiska vključuje osebno srečanje in kosilo s Putinom. 3. februarja popoldne bo Alberto Fernandez odpotoval v Peking na otvoritev zimskih olimpijskih iger. 6. februarja bo imel dvostransko srečanje s Xi Jinpingom. Na poti nazaj bo predsednik Argentine obiskal Barbados. Publikacija tudi ugotavlja, da so ameriški uradniki po različnih kanalih večkrat posredovali predstavnikom argentinskih oblasti, da se bojijo ruske in kitajske prisotnosti v Latinski Ameriki in Argentini. A točnih informacij, ali je šlo za pritisk ZDA in zahodnoevropskih držav tokrat na argentinskega predsednika, ni.

Argentinska izdaja Clarin piše, da bo med srečanjem predsednikov Argentine in Rusije "opazna želja Argentinca, da se izogne ​​rusko-ameriškemu konfliktu zaradi Ukrajine". Poročajo tudi, da je argentinska vlada 2. februarja objavila odločitev, da ne bo več kupovala cepiv iz Rusije. Ker "bodo proizvedeni v laboratoriju Richmond v Argentini."

Medtem pa sta po poročanju Prensa Latina Argentina in Kitajska v začetku tega tedna podpisali pogodbo za gradnjo četrte jedrske elektrarne, kjer je Kitajska nastopila kot investitor. Jedrska elektrarna bo uporabljala najsodobnejšo tehnologijo, začenši z reaktorjem tipa HPR-1000, opremljenim z obogatenim uranom in rahlo vodno hlajenim. Argentina je prvo jedrsko elektrarno v Latinski Ameriki postavila leta 1974, poroča TeleSur.

Notranjepolitične razmere v Argentini doživljajo novo obdobje turbulenc. Zlasti se aktivno razpravlja o vprašanjih poravnave zunanjega dolga države, ki je povzročila polarizacijo družbe.

»Ta teden je vlada Argentine objavila predhodni dogovor z MDS za poravnavo ogromnega zunanjega dolga, ki so ga prejšnje oblasti zapustile državi. Ta izjava je sprožila burne politične razprave tudi znotraj vladajoče koalicije. In v družbi. Dokončnega dogovora z MDS še ni. Šele po predhodni odobritvi odbora MDS bo sporazum obravnavan v argentinskem parlamentu. V nacionalnem kongresu se pričakuje burna razprava,« je situacijo posebej za bbabo.net komentiral argentinski zgodovinar in publicist Hernando Kleimans.

Argentinsko družbo ne vznemirja le problem poravnave dolgov, temveč tudi naslednji naval pandemije, rast cen in drugi znaki hude gospodarske krize. Zlasti naraščajoča družbena agresija. Organi pregona in organizacije za človekove pravice v Argentini beležijo močno povečanje nasilja nad ženskami – femicid. Kot komentira TeleSur, je Argentina leto 2022 začela z obžalovanja vredno številko: kazniva dejanja te vrste so storjena vsakih 31 ur. Po nedavnem poročilu Mumalá dela Matria Latinoamericana je bilo januarja lani ubitih 24 argentinskih žensk, 29 otrok in najstnikov pa je ostalo sirot. Poleg tega je bilo 70 % femicidov storjenih z uporabo nožev, 10 % - z zadavljenjem in enak odstotek - z udarci ali uporabo strelnega orožja. 55 % umorov so storili partnerji ali bivši partnerji žrtve, v 35 % femicidov pa so bili storilci sorodniki ali znanci. V začetku tega leta je Generalni direktorat za ženske zadeve mesta Buenos Aires sporočil, da se je povečalo število pritožb glede nasilja na podlagi spola. Registriranih je bilo 63.735 klicev za podporo in pomoč ženskam v situacijah nasilja na podlagi spola.Upoštevajte, da je Argentina ena izmed držav v regiji, ki najbolj trpi zaradi nasilja na podlagi spola, zlasti spolnega napada. Vendar pa se nasilje lahko kaže v moralnem in psihološkem pritisku na žensko. Tiskovna služba vodje Argentine je 2. februarja na svoji uradni spletni strani poročala, da je videoblogerja Eduarda Miguela Prestofelippa argentinsko sodišče obsodilo na mesec dni zapora zaradi nadlegovanja in diskriminacije prve dame države Fabiole Yañez.

Tudi v mednarodnem okolju Argentine ni mirno. Po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua oblasti države nasprotujejo namestitvi sistema zračne obrambe Združenega kraljestva na Malvinskih otokih (v Združenem kraljestvu se ti otoki imenujejo Falklandski otoki). To piše v izjavi, ki jo je 29. januarja objavilo ministrstvo za zunanje zadeve Argentinske republike. V izjavi je zapisano, da je južnoameriška država nedavno prejela informacijo, da Združeno kraljestvo na Malvinskih otokih namesti sistem zračne obrambe Sky Sabre, ki je nova generacija protiletalskega raketnega orožja. Ob tej priložnosti je Buenos Aires izrazil kategorični protest.

Argentinska stran je prepričana, da domnevni "obrambni namen" britanske vojaške baze v južnem Atlantiku ni le popolnoma neutemeljen, ampak predstavlja tudi grožnjo za celotno regijo. Argentina je ponovno potrdila svojo "trajno in nespremenljivo" namero, da nadaljuje pogajanja za mirno in dokončno rešitev spora o suverenosti nad otoki.

Leta 1982 je po poročanju Xinhue izbruhnila vojna med Argentino in Združenim kraljestvom zaradi spora o suverenosti nad Malvinskimi otoki, v kateri je zmagala Velika Britanija. Vendar Argentina ni nikoli odstopila od svojih zahtev po suverenosti nad spornim ozemljem. London je zavrnil pogajanja z Buenos Airesom. Mnogi strokovnjaki ugotavljajo, da Argentina trenutno zelo potrebuje razvoj zavezniških odnosov z Rusijo.

Prihodnji februarski obisk drugega latinskoameriškega voditelja v Rusiji je povzročil ostro negativen odziv v ZDA. Jair Bolsonaro je trenutni predsednik Brazilije.

»Pikantnost razmer daje dejstvo, da Bolsonaro nikoli ni bil osredotočen na razvoj dialoga z Rusijo. To je skrajno desni politik, oboževalec Pinocheta. Bolsonaro je lahko prišel na oblast le zaradi dejstva, da je skupaj s sodelavci iz brazilskega sistema pregona izmislil lažno kazensko zadevo proti enemu najbolj priljubljenih levičarskih politikov na svetu, Luli da Silvi. Zadeva je zdaj razpadla. Lula je svobodna. Bližajo se predsedniške volitve. Bolsonaro velja za krivega za smrt več sto tisoč Brazilcev, saj dokler ni sam zbolel, sploh ni verjel v prisotnost pandemije in ni sprejel nobenih ukrepov. Zdaj je njegova ocena nekajkrat slabša od ocene Lule da Silve. Država je v hudi krizi. In da bi si prislužil vsaj nekaj točk proti levici, je Bolsonaro pripravljen ne le leteti v Moskvo ... Ne izključujem, da bo Bolsonaro Moskvi ponudil nekaj donosnih pogodb. Kaj je smisel? Ne bo zmagal na volitvah. Ugled Moskve pri brazilski levici bo trpel. In Bolsonaro ne privlači političnega sovražnika Združenih držav. Ne glede na to, kako močno ga poskušajo prikazati kot takega, nekateri omembe vredni politologi, ki imajo zelo nejasno predstavo o Braziliji. V tem primeru načelo »kar hočeš« ne bo delovalo,« je bližajoči obisk brazilskega predsednika v Moskvi komentirala doktorica političnih znanosti, državna svetovalka Ruske federacije prvega razreda Tatiana Poloskova.

Dejansko je po podatkih spletne strani brazilskega ministrstva za zdravje število smrti zaradi pandemije 1. februarja največje od 18. septembra 2021, ko je bilo zabeleženih 935 smrti. Brazilsko ministrstvo za zdravje je 2. februarja tudi navedlo, da je bilo v zadnjih 24 urah prijavljenih 193.465 novih okužb, s čimer je skupno število primerov v južnoameriški državi od začetka pandemije naraslo na 25.620.209.

Na predsedniške volitve se pripravlja tudi država, katere prebivalstvo so javnomnenjske raziskave večkrat prepoznale kot "najsrečnejšo na svetu". Govorimo o Kostariki.

Glede na ankete so favoriti Jose Maria Figueres, Linet Saborio in Fabricio Alvarado. Kostariški predsedniški kandidati so svojo zadnjo razpravo imeli 2. februarja pred volitvami 6. februarja, poroča Prensa Latina. V razpravi so izrazili svoja stališča do osrednjih vprašanj nacionalnega dnevnega reda. To so vprašanja o prihodnosti kostariške rafinerije nafte (COBE), vstopu Kostarike v pacifiško zavezništvo, sporazumih z MDS in številnih drugih.

Kostariška izdaja La Prensa Libre ugotavlja, da je večina lokalnih strokovnjakov prepričana, da nobeden od več kot 20 predsedniških kandidatov ne bo prejel 40 % glasov, potrebnih za zmago v prvem krogu. In drugi krog predsedniških volitev v aprilu je neizogiben.Upoštevajte, da je Kostarika edina nevtralna država v vsej Ameriki, ki je že leta 1948 popolnoma opustila uporabo vojske. Edina struktura moči v državi je policija. Kostarika velja za eno najbolj demokratičnih, nekorumpiranih, varnih in bogatih držav v Latinski Ameriki. Hkrati je Kostarika območje trgovine z mamili. Če v državi obstaja tok drog, potem bank in politikov ni mogoče izolirati od tega.

Upoštevajte, da se Kostarika imenuje država vulkanov in rezervatov. Ena od nujnih nalog države je ohranjanje naravne dediščine. Gozdovi pokrivajo skoraj 2/3 površine Kostarike. V tropskih gozdovih rastejo drevesa dragocenih vrst - rdeče, ebenovine, balze. Ena najmanjših držav glede na ozemlje, Kostarika ponuja nekaj najboljše raznolikosti divjih živali na Zemlji. V njem živi 500.000 raznolikih vrst – približno 4 % vseh rastlin, žuželk in živali na Zemlji. Tako je mednarodni park La Amistad s površino 250 tisoč hektarjev od leta 1983 pod zaščito Unesca in ima veliko biološko raznovrstnost.

Ta teden bo šest socialno-ekonomskih regij Kostarike predstavilo akcijske načrte razvoja, odpornega na podnebne spremembe, na ključnih področjih, kot so infrastruktura, turizem in kmetijska proizvodnja. Te načrte sta skupaj pripravila ministrstva za nacionalno načrtovanje in ekonomsko politiko (Mideplan) ter za okolje in energijo (Minae) Kostarike s podporo Programa Združenih narodov za okolje (UNEP).

Tema kokaina je ta teden znova postala predmet naslovnic v latinskoameriških medijih.

Po podatkih Ecuador Today so španske oblasti med rutinskim carinjenjem pošiljk iz Južne Amerike zasegle več kot 2 toni kokaina (2011 kg), poslanega v pristanišče Algeciras (jug) v zabojniku iz Ekvadorja. Organi pregona in davčni organi so pojasnili, da je policija izvedela za prihod več zabojnikov blaga iz Ekvadorja in po skrbni analizi tveganja sumila, da bi lahko tja prevažali prikrito mamilo. Dejansko je bilo v enem od zabojnikov z zamrznjenim osličem najdenih 1741 paketov bele mokaste snovi, skritih v dveh paletah. Snov, ugotovljena na testu drog, je bila pozitivna na kokain. V teku so preiskovalna dejanja za ugotavljanje oseb, povezanih s to serijo mamil.

Treba je opozoriti, da so bila prejšnja zdravila iz Ekvadorja v Evropo običajno dostavljena v tovorih z bananami. Pristanišče odhoda je bilo običajno Guayaquil.

Medtem je v Argentini umrlo 16 ljudi, več kot 50 pa jih je bilo hudo zastrupljenih zaradi zastrupljenih odmerkov kokaina, poroča Canal 5 Noticias.

Sedanji teden lahko označimo tudi kot obdobje naravnih nesreč. Nenormalno hladno vreme je prizadelo Kubo in izkazalo "neusmiljenost" brez primere do prebivalcev Liberty Islanda. Temperatura v številnih regijah države je v ponedeljek padla na rekordno nizko raven za ta letni čas v zadnjih 40 letih opazovanj, poroča organ Centralnega komiteja Komunistične partije Kube "Granma".

In v Ekvadorju, ki je prav tako žrtev naravnih nesreč, je bilo razglašeno žalovanje za umrlimi zaradi poplav glavnih prometnih žil v prestolnici. zaradi močnega deževja. Po uradnih podatkih je bilo ranjenih 47 ljudi, 23 umrlih, 15 pogrešanih. To je na Twitterju objavila vlada Quita, glavnega mesta Ekvadorja.

Kljub temu se tok turistov iz Rusije v latinskoameriške države povečuje. In družbena omrežja beležijo veliko število ljudi, ki želijo ostati za stalno prebivanje v teh državah. Zadnji porast takšnega pritoka migrantov iz Rusije v latinskoameriške države je bil zabeležen v živahnih 90. letih. Bili so precedensi, ko so Rusi iz depresivnih regij prodali slednje, vključno z nepremičninami, njihove družine pa so se preselile v Argentino, Urugvaj, Čile, Brazilijo in Venezuelo. Vključno s podleganjem prepričevanju enodnevnih podjetij, ki so obljubljala pomoč pri stanovanjih, delu in legalizaciji. Nekatere med njimi so morali nato s pomočjo ruskih veleposlaništev in pomoči stare emigracije vrniti domov.

Trenutno nameravajo ruske organizacije za človekove pravice skupaj z latinskoameriškimi partnerji spremljati družbena omrežja glede zakonitosti dejavnosti podjetij, ki ponujajo pomoč pri premestitvi in ​​prilagajanju migrantov iz Rusije. Kot tudi njihove oglaševalske aktivnosti na družbenih omrežjih.

bbabo.Net