Naraščajoče cene so še naprej med vodilnimi problemi v Evropski uniji, pri čemer vse več ekonomistov kritično gleda na Evropsko centralno banko in se sprašuje, da ni nobenega signala o dvigu obrestnih mer. Program odkupa premoženja zaradi pandemije bo konec marca prekinjen, a mnogi pravijo, da je premajhen korak v boju proti visoki inflaciji, "ki je tu, da ostane". Januarja je v evrskem območju dosegel 5,1 %, a še bolj šokantne številke so prišle iz tujine. Januarska inflacija v ZDA je znašala 7,5 odstotka, kar je rekord od leta 1982.

Za razliko od ECB je centralna banka Federal Reserve dala jasna sporočila, da se bodo obrestne mere zvišale več kot enkrat letno. Bank of England ni oklevala in je zvišala obrestne mere. Bolj konservativni ekonomisti so vedno ugotavljali, da sta Washington in London jastreba v družini centralnih bank, Frankfurt pa ima raje vedenje goloba – brez ostrih premikov v denarni politiki.

Ob tem ozadju je razprava v Evropski uniji o spremembi pravil Maastrichtske pogodbe, katere 30. obletnica je pripeljala do tega, da nas je večina strokovnjakov spomnila, da ta starost zaznamuje novo fazo v življenju vsakega, vključno s fiskalnimi pravili, vse bolj postaja živahno. Trenutno od držav Evropske unije zahtevajo, da ne presegajo 60 % dolga in 3 % primanjkljaja glede na njihov bruto domači proizvod.

Lansko in letošnje leto sta izjemi od pandemije, vendar so okrevanje, težave z dobavno verigo in visoke cene energije spremenile pravila igre. Kakšna je njihova teža v strukturi inflacije, je ključno vprašanje, na katerega je treba najti odgovor pred kakršnimi koli odločitvami, je dejal Taylor Pierce, ekonomist na Uradnem forumu za monetarne in finančne institucije.

Res je, da se je inflacija v evrskem območju močno dvignila, čeprav ne tako močno kot v ZDA ali Združenem kraljestvu.Rast je nad pričakovanji in Evropska centralna banka bo inflacijo zagotovo zelo pozorno spremljala.da bo velik izziv oceniti, ali je to posledica težav v dobavni verigi, ki so v času pandemije zelo trpele in težava ostaja, cene energije pa so zrasle.

Za ECB je pomembno, da ugotovi, ali je inflacija skoraj v celoti posledica težave s ponudbo ali pa obstaja element na strani povpraševanja. Ta ocena je pomembna, ker ni jasno, kaj bi dosegla zaostritev denarne politike, če bi bila težava le v zalogah. Iz zadnjega intervjuja Christine Lagarde je razvidno, da okleva, ali bo letos prišlo do dviga obrestnih mer, tj. ni gotovo, da bo ECB zvišala obrestne mere. Mislim, da bo Frankfurt zaenkrat še naprej pozorno in previdno spremljal dogajanje, in to je prava odločitev v teh negotovih časih. Najbolj smiselno bi bilo, da bi se Svet ECB osredotočil predvsem na nakupe sredstev."

"Jastreb" Jens Weidmann, ki se je zaradi svojega stališča o resnem zaostrovanju politike ECB zdel nekoliko osamljen, ne vodi več nemške centralne banke in zato ni del Sveta ECB. Ali menite, da bo novi guverner Bundesbank lahko spremenil razpoloženje v Frankfurtu?

"Dobro vprašanje, vendar mi je zelo težko odgovoriti. Zdi se, da bi Joachim Nagel želel uvesti restriktivnejši pristop k politiki ECB. Sam je že dejal, da bi rad prenehal kupovati premoženje in dvigovati obrestne mere na " Zaenkrat se zdi, da je eden redkih jastrebov. Vendar imajo vse države evrskega območja svoje predstavnike, on pa je le en glas v upravnem odboru."

Če se letos obrestne mere dvignejo, kako bi to vplivalo na države z zelo visokim državnim dolgom, kot je Italija?

"To bi bil zagotovo večji izziv za države z visoko zadolženostjo. Višje obrestne mere vplivajo na ceno novega dolga, kar bi za zadolžene države pomenilo tudi prodajo njihovih obveznic. ECB se vsekakor želi izogniti spirali dviga obrestnih mer na državne obveznice, ker bo to prizadelo države z visokimi dolgovi. V Frankfurtu se te dinamike dobro zavedajo in jo bodo upoštevali pri upoštevanju pogostosti in intenzivnosti dviga obrestnih mer.«

Vse bolj se govori o spremembah maastrichtskih kriterijev, predvsem zaradi visoke zadolženosti. Je čas za spremembo 30-letnih fiskalnih pravil? V resnici je to razprava, ki se je začela pred pandemijo.Mislim, da je ta razprava zdaj še toliko bolj zanimiva, ker imamo fiskalno spodbudo, ki izhaja iz programa Evropske unije naslednje generacije, pri čemer je treba upoštevati države, ki imajo res visoko zadolženost, to so predvsem južnoevropske države, ki so verjetno išče nekakšno ponovno oceno in več prožnosti v pravilih o fiskalni stabilnosti.

Kar se tiče tega, kakšen bi bil nov okvir za fiskalno stabilnost, bi bilo zanimivo razmisliti o programu Evropske unije naslednje generacije, preden razmišljamo o pravilih porabe, in zato vključiti pravila o okoljskih in digitalnih ciljih. Obstajati morajo besedila o socialni vključenosti in morda kakšen mehanizem za zagotovitev, da so to produktivni družbeni stroški. Za tiste stroške, ki bi bili opredeljeni kot "neproduktivni", morajo obstajati veliko strožja pravila."

Maastrichtska merila so ključna za države, ki se želijo pridružiti evrskemu območju. Če pride do sprememb teh pravil, kako bo to vplivalo na te države?

"Za države, ki se želijo pridružiti evrskemu območju ali celo Evropski uniji, je bila zahteva po spoštovanju pravil vedno strožja kot za članice. Rekel bi, da je treba spoštovanje pravil v državah vsekakor izboljšati. Glede tega, kako treba spremeniti pravila za države, ki se želijo pridružiti, se mi zdi, da o njih ne bi smeli razpravljati v okviru reform in prožnosti, ki se komentirajo za države, ki so že pristopile.«

bbabo.Net