Predsednik Joe Biden je ruskemu Vladimirju Putinu povedal, da bi invazija na Ukrajino povzročila "široko človeško trpljenje" in da je Zahod zavezan diplomaciji za konec krize, vendar "enako pripravljen na druge scenarije", je v soboto sporočila Bela hiša. Ni predlagalo, da bi urni klic zmanjšal grožnjo neizbežne vojne v Evropi.

Biden je tudi dejal, da se bodo ZDA in njihovi zavezniki odzvali "odločno in naložili hitre in hude stroške", če Kremelj napade soseda, poroča Bela hiša.

Predsednika sta govorila dan po tem, ko je Bidenov svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan opozoril, da ameriške obveščevalne službe kažejo, da bi se ruska invazija lahko začela v nekaj dneh in preden se bodo zimske olimpijske igre v Pekingu končale 20. februarja.

Rusija zanika, da namerava invazijo, vendar je blizu ukrajinske meje zbrala več kot 100.000 vojakov in je poslala vojake na vaje v sosednjo Belorusijo, ki obkroža Ukrajino na treh straneh. Ameriški uradniki pravijo, da je kopičenje ognjene moči Rusije doseglo točko, ko bi lahko v kratkem času napadla.

Pogovor je potekal v kritičnem trenutku za največjo varnostno krizo med Rusijo in Zahodom po hladni vojni. Ameriški uradniki verjamejo, da imajo le dneve, da preprečijo invazijo in ogromno prelivanje krvi v Ukrajini. Medtem ko ZDA in njihove zaveznice v Natu ne nameravajo poslati vojakov v Ukrajino za boj proti Rusiji, bi lahko invazija in posledične sankcije odjeknile daleč onkraj nekdanje sovjetske republike, kar bi vplivalo na oskrbo z energijo, svetovne trge in ravnovesje moči v Evropi.

"Predsednik Biden je bil s predsednikom Putinom jasen, da so ZDA še vedno pripravljene na diplomacijo v popolnem usklajevanju z našimi zavezniki in partnerji, vendar smo enako pripravljeni na druge scenarije," je zapisano v izjavi Bele hiše.

Razpis je bil "strokoven in vsebinski", vendar "ni bistvenih sprememb v dinamiki, ki se odvija že nekaj tednov," je povedal višji uradnik uprave, ki je novinarje po razpisu obvestil pod pogojem anonimnosti.

Uradnik je dodal, da ostaja nejasno, ali se je Putin dokončno odločil za vojaško akcijo.

Jurij Ušakov, Putinov vodilni zunanjepolitični pomočnik, je dejal, da se napetosti stopnjevajo že mesece, vendar je v zadnjih dneh "situacija preprosto pripeljala do točke absurda".

Dejal je, da je Biden omenil morebitne sankcije, ki bi jih lahko uvedli proti Rusiji, vendar "to vprašanje ni bilo v središču pozornosti med dokaj dolgim ​​pogovorom z ruskim voditeljem."

Preden se je pogovoril z Bidenom, je imel Putin telefonski klic s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki se je z njim srečal v Moskvi v začetku tedna, da bi poskušal rešiti krizo. Kremeljski povzetek poziva nakazuje, da je bil pri ohlajanju napetosti dosežen le majhen napredek.

Putin je v pozivu potožil, da se ZDA in Nato niso zadovoljivo odzvali na ruske zahteve, da se Ukrajini prepove pridružitev vojaškemu zavezništvu in da Nato umakne sile iz vzhodne Evrope.

V znak, da se ameriški uradniki pripravljajo na najslabši scenarij, so ZDA napovedale načrte za evakuacijo večine svojega osebja iz veleposlaništva v ukrajinski prestolnici, Velika Britanija pa se je pridružila drugim evropskim državam in pozvala svoje državljane, naj zapustijo Ukrajino.

Čas morebitne ruske vojaške akcije je ostal ključno vprašanje.

ZDA so po navedbah ameriškega uradnika, ki je seznanjen z ugotovitvami, zbrale obveščevalne podatke, da Rusija v sredo gleda kot na ciljni datum. Uradnik, ki ni bil pooblaščen za javno govoriti in je to storil le pod pogojem anonimnosti, ni želel povedati, kako dokončne so bile obveščevalne informacije.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je dejal, da je v soboto svojemu ruskemu kolegu dejal, da bo "nadaljnja ruska agresija naletela na odločen, množičen in enoten transatlantski odgovor".

Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski skušal pokazati umirjenost, ko je v soboto opazoval vojaške vaje blizu Krima, polotoka, ki ga je Rusija odvzela Ukrajini leta 2014.

"Ni nas strah, smo brez panike, vse je pod nadzorom," je dejal.

Poveljnik ukrajinskih oboroženih sil generalpodpolkovnik Valerij Zalužni in obrambni minister Oleksij Reznikov sta izdala bolj kljubovalno skupno izjavo.

"Pripravljeni smo na srečanje s sovražnikom, a ne z rožami, ampak s Stingerji, Javelins in NLAW" - protitankovskim in letalskim orožjem, so dejali. "Dobrodošel v peklu!"

V soboto sta se po telefonu pogovarjala tudi ameriški obrambni minister Lloyd Austin in njegov ruski kolega Sergej Šojgu.Nadaljnje napetosti med ZDA in Rusijo so se pojavile v soboto, ko je obrambno ministrstvo poklicalo vojaškega atašeja ameriškega veleposlaništva, potem ko je povedalo, da je mornarica zaznala ameriško podmornico v ruskih vodah blizu Kurilskih otokov v Pacifiku. Podmornica je zavrnila ukaz za odhod, vendar je odšla, potem ko je mornarica uporabila nedoločena "ustrezna sredstva", so sporočili z ministrstva.

Za občutek krize je Pentagon naročil dodatnih 3000 ameriških vojakov na Poljsko, da bi pomiril zaveznike.

ZDA so vse ameriške državljane v Ukrajini pozvale, naj nemudoma zapustijo državo, Sullivan pa je dejal, da tisti, ki ostanejo, ne smejo pričakovati, da jih bo ameriška vojska rešila v primeru, da se po ruski invaziji prekine zračni in železniški promet.

Bidenova administracija že tedne opozarja, da bi Rusija lahko kmalu napadla Ukrajino, vendar so ameriški uradniki pred tem dejali, da bo Kremelj verjetno počakal do konca zimskih iger, da ne bo nasprotoval Kitajski.

Sullivan je novinarjem v petek dejal, da ameriške obveščevalne službe kažejo, da bi Rusija lahko napadla med olimpijskimi igrami. Dejal je, da bi se vojaška akcija lahko začela z raketnimi in zračnimi napadi, ki jim bo sledila kopenska ofenziva.

"Rusija ima vse sile, ki jih potrebuje za izvedbo velike vojaške akcije," je dejal Sullivan in dodal, da bi se "Rusija lahko v zelo kratkem času odločila za začetek velike vojaške akcije proti Ukrajini." Povedal je, da bi obseg takšne invazije lahko segal od omejenega vdora do napada na prestolnico Kijev.

Rusija se je posmehovala ameriškemu govoru o nujnosti.

"Histerija Bele hiše je bolj indikativna kot kdaj koli prej," je dejala Maria Zakharova, tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva. »Anglosaksonci potrebujejo vojno. Za vsako ceno. Provokacije, dezinformacije in grožnje so priljubljena metoda reševanja lastnih težav.«

Zaharova je dejala, da je njena država "optimizirala" osebje na svojem veleposlaništvu v Kijevu kot odgovor na zaskrbljenost glede možnih vojaških dejanj ukrajinske strani.

Poleg več kot 100.000 kopenskih vojakov, za katere ameriški uradniki pravijo, da jih je Rusija zbrala ob vzhodni in južni meji Ukrajine, so Rusi napotili raketne, zračne, pomorske sile za posebne operacije ter zaloge za vzdrževanje vojne. Ta teden je Rusija premaknila šest amfibijskih jurišnih ladij v Črno morje, s čimer je povečala svoje zmogljivosti za pristajanje marincem na obali.

Biden je okrepil ameriško vojaško prisotnost v Evropi kot zagotovilo zaveznikom na Natovem vzhodnem boku. Dodatnih 3000 vojakov, ki so bili napoteni na Poljsko, pride poleg 1700, ki so na poti tja. Ameriška vojska prav tako prestavlja 1000 vojakov iz Nemčije v Romunijo, ki ima tako kot Poljska mejo z Ukrajino.

Rusija od Zahoda zahteva, da nekdanje sovjetske države zadrži iz Nata. Prav tako želi, da se Nato vzdrži razporejanja orožja v bližini svoje meje in umakne zavezniške sile iz vzhodne Evrope – zahteve, ki jih je Zahod odločno zavrnil.

Rusija in Ukrajina sta od leta 2014, ko je ukrajinskega Kremlju prijaznega voditelja s položaja pregnala ljudska vstaja, zaklenjeni oster konflikt. Moskva se je odzvala z aneksijo polotoka Krim in nato podprla separatistični upor na vzhodu Ukrajine, kjer je v bojih umrlo več kot 14.000 ljudi.

Mirovni sporazum iz leta 2015, ki sta ga posredovali Francija in Nemčija, je pomagal ustaviti obsežne bitke, vendar so se redni spopadi nadaljevali, prizadevanja za politično rešitev pa so zastala.

bbabo.Net