LONDON – Po novem poročilu so skoraj vsi starši in nosečnice na Kitajskem, v Vietnamu in Združenem kraljestvu izpostavljeni »agresivnim« trženjskim kampanjam za mlečne formule, ki kršijo globalna pravila, vzpostavljena po škandalih pred več kot 40 leti.

Tehnike trženja lahko ženske odvrnejo od dojenja in vključujejo vse, od dajanja brezplačnih vzorcev do vodstvenih delavcev, ki ustanovijo ali se pridružijo "skupinam mam" v priljubljenih aplikacijah za sporočanje, so zapisali v poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), UNICEF-a in M&C Saatchi.

Ciljane so tudi zdravstvene delavce, z darili, financiranjem raziskav in celo provizijo od prodaje, vse prakse, ki so prepovedane po mednarodnih smernicah za trženje formule mleka.

WHO priporoča izključno dojenje za novorojenčke, kjer je to mogoče, kot bolj zdravo možnost.

Avtorji poročila in številni zunanji strokovnjaki so dejali, da je čas za reformo mednarodnega kodeksa trženja nadomestkov za materino mleko. Kodeks je ustanovila WHO leta 1981 v poskusu ureditve industrije po škandalih v sedemdesetih letih, ko je bil Nestle obtožen, da matere, zlasti v državah v razvoju, odvrača od dojenja.

Nigel Rollins, glavni avtor poročila in znanstvenik WHO, je v intervjuju za Reuters povedal: "Ali obstajajo področja za krepitev kodeksa? Nedvomno."

Formula mleko in tobak sta edina dva izdelka, za katera obstajajo mednarodne smernice za preprečevanje trženja.

Kljub temu je le 25 držav zakonik v celoti implementiralo v zakonodajo, v zadnjih štirih desetletjih pa se je prodaja formule mleka več kot podvojila, medtem ko se je stopnja dojenja le nekoliko povečala, so sporočili iz WHO. Industrija mlečne formule je zdaj vredna 55 milijard dolarjev letno.

Poročilo je pokazalo, da je več kot polovica od 8.500 staršev v osmih državah, ki so bile anketirane – Bangladeš, Kitajska, Mehika, Maroko, Nigerija, Južna Afrika, Združeno kraljestvo in Vietnam – poročala o izpostavljenosti trženju, ki je bilo v veliki meri v nasprotju s kodeksom.

Poročilo z naslovom »Kako trženje mlečne formule vpliva na naše odločitve o hranjenju dojenčkov« je vključevalo tudi intervjuje z vodstvenimi delavci trženja in 300 zdravstvenimi delavci in je največje te vrste.

Na Kitajskem je bilo 97 odstotkov anketiranih žensk izpostavljenih trženju mlečne formule; v Združenem kraljestvu je bilo 84 odstotkov, v Vietnamu pa 92 odstotkov. Več kot tretjina žensk v vseh državah je povedala, da so jim zdravstveni delavci priporočili posebno blagovno znamko formule.

Čeprav koda omogoča zagotavljanje dejanskih informacij o formuli, avtorji pa so priznali pomen formule mleka za ženske, ki ne morejo ali nočejo dojiti, so dejali, da so tržne prakse ključni razlog za nizko stopnjo dojenja po vsem svetu.

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje vsaj prvih šest mesecev življenja, a trenutno se na ta način hrani le 44 odstotkov dojenčkov te starosti.

Večja študija iz leta 2016 je pokazala, da bi lahko letno rešili več kot 800.000 življenj dojenčkov, če bi se stopnje dojenja izboljšale in dosegle ta mejnik.

"Lažna in zavajajoča sporočila o hranjenju s formulo so bistvena ovira za dojenje, za katerega vemo, da je najboljše za dojenčke in matere," je v izjavi dejala izvršna direktorica UNICEF-a Catherine Russell.

Rollins je dejal, da digitalno trženje potrebuje zlasti delo zaradi možnosti za prilagojeno ciljno sporočanje in ker je zdaj pomembno področje širitve podjetij za proizvodnjo mleka, poleg mleka za starejše otroke in mleka za alergije.

V izjavi v imenu podjetij je International Special Dietary Foods Industries (ISDI) dejal, da njeni člani spoštujejo vse zakone in predpise v državah, v katerih delujejo.

"Naši člani podpirajo prizadevanja nacionalnih vlad za zagotovitev skladnosti z vsemi nacionalnimi zakoni in predpisi. Naši člani so pripravljeni sodelovati z vsemi zainteresiranimi stranmi, da bi podprli optimalno zdravje in dobro počutje dojenčkov," dodaja.

WHO ni želel komentirati posameznih podjetij in jih v poročilu ne navaja, je pa dejal, da med njihovimi praksami ni bistvenih razlik.

Vendar pa je indeks, ki ga je leta 2021 sestavil Access to Nutrition Initiative, ugotovil, da so nekatera podjetja bolj skladna s kodeksom kot druga: na primer Danoneovo trženje je 68 odstotkov v skladu s pravili, Nestle pa 57 odstotkov. Vendar pa so tri vodilna podjetja, ki delujejo na Kitajskem – Feihe, Mengniu in Yili – dosegla nič.

Zunanji strokovnjaki so dejali, da je potrebna širša reforma, da se vsa podjetja in države uskladijo, pa tudi strožje kazni za tiste, ki kršijo ali zaobidejo pravila.

Gerard Hastings, zaslužni profesor trženja na Univerzi Stirling na Škotskem, je dejal, da bi morali biti regulatorji, kot je Uprava za hrano in zdravila (FDA), bolj vključeni.

"Ponovno moramo razmisliti o tem, kako dejansko omogočiti, da (kodo) deluje, da bi jo lahko veliko močneje uveljavili," je dejal za Reuters.

bbabo.Net