13. februar, Minsk. Pravoslavni verniki se začnejo pripravljati na Veliki post. Tako se 13. februarja Cerkev spominja prilike o cestninarju in farizeju. Evangelij po Luki opisuje, kako je Gospod to povedal svojim učencem: »Nekaterim, ki so bili prepričani vase, da so pravični, druge pa prezirajo, opisuje naslednjo prispodobo: dva človeka sta vstopila v tempelj molit: en farizej in drugi cestninar.. Farizej je vstal in molil v sebi takole: »Bog! Zahvaljujem se ti, da nisem kot drugi ljudje, roparji, prestopniki, prešuštniki ali kot ta cestninar: postim se dvakrat na teden, dam desetino vsega, kar dobim. »Citninar, ki stoji daleč stran, si ni upal niti dvignil oči proti nebu, a udaril se je v prsi in rekel: "Bog, bodi usmiljen do mene, grešnika!" Povem vam, da je ta šel opravičen v svojo hišo raje kot drugi: kajti vsak, ki se povišuje, bo ponižan, kdor pa se ponižuje, bo povišan.” (Lk 18,9-14)
Nazaj na novice | V novozaveznih časih so bili duhovni avtoriteti za navadne ljudi. O farizejih se v besedilih Svetega pisma govori predvsem kot o tistih, ki niso sprejeli Kristusovega nauka. Večina jih je bila arogantnih, ponosnih na svojo tako imenovano pravičnost.
Pobiralcem davkov so rekli tudi davkarji. V času Jezusa Kristusa je bila Judeja provinca rimskega cesarstva. Za pobiranje vseh vrst davkov so najeli cestnine, ki jih v provincah cesarstva niso ljubili. Konec koncev so najpogosteje, da bi obogateli, vzeli večje količine, kot so bili dejansko potrebni. Poleg tega so bili cestninarji prisiljeni nenehno komunicirati s pogani, kar je za Jude veljalo za oskrunitev.
Duhovno vodstvo
Sveti pravični Aleksej (Mečev) iz Moskve, ko je govoril o priliki o cestninarju in farizeju, je učil: "Dragi! Pred nami sta v življenju dve poti: bodisi bomo sledili v po farizejevih stopinjah do našega lastnega miru, zunanje časti, do vsega, s čimer se hrani nečimrnost in se veseli ponos, ali pa pojdimo po stopinjah cestninarja s svojim skrušenim srcem, ponižnim duhom, ki ga silijo, v zadregi pred živim vesti, da spusti oči do dna, da se skrušeno tepe po perzijščini.Prva pot zemeljskega blagostanja je pot pogube v večnem življenju; drugi - pot je tu bridka in temna, nas bo pripeljala do izvira svetlobe in resnice.
Izogibajte se farizejskemu ponosu, ki ljudi skušnjava in meče v uničenje, jih naredi slepe. Navsezadnje slep ne vidi poti in se spotakne. Ali ni to podoba za nas in naše sodobno življenje? Naša slepota je v tem, da se imamo za vidne: preveč smo ponosni. Vse vidimo, vse doživimo, lastnega greha pa ne vidimo, zato smo slepi in greh ostaja v nas! Farizejstvo je naša uničujoča slepota. Vsak farizej, pusti svoj ponos, pridi s ponižnostjo cestninarja k Kristusu in v njem boš našel razsvetljenje."
PONOVNO TISKANJE TEGA GRADIVA (CELOTA ALI DELNO) ALI DRUGA UPORABA TEGA GRADIVA JE PREPOVEDANA
bbabo.Net