Britanski premier Boris Johnson in ruski predsednik Vladimir Putin sta se dogovorila, da si bosta prizadevala za "mirno reševanje", je dejal Downing Street.
Britanski premier Boris Johnson in ruski predsednik Vladimir Putin sta se v telefonskem klicu dogovorila, da si bosta prizadevala za "mirno rešitev" krize zaradi Ukrajine, poroča Downing Street.
"Voditelji so se strinjali, da poslabšanje ni v interesu nikogar," je dejal v izjavi v sredo in dodal, da je Johnson opozoril Putina, da bi bila vsaka ruska invazija "tragična napačna izračun".
Oba voditelja sta opozorila na obstoječ dialog med njunima vladama o vprašanjih, vključno s podnebnimi spremembami, Afganistanom in iranskim jedrskim sporazumom.
"Dogovorili so se, da bodo ta duh dialoga uporabili za sedanje napetosti, da bi našli mirno rešitev."
Johnson je tudi poudaril, da ima Ukrajina vso pravico zaprositi za pridružitev "obrambnemu zavezništvu" Nata, če želi, in da bi moral biti Kijev vključen v kakršne koli pogovore o nasprotju z Rusijo.
Britanski premier je v torek obiskal Kijev in po pogovorih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim opozoril, da ruske sile, zbrane na meji, predstavljajo "jasno in sedanjo nevarnost" za Ukrajino.
Napetosti med Rusijo in Zahodom zaradi Ukrajine se večajo že tedne, Zahod pa obtožuje Moskvo, da pripravlja skorajšnjo invazijo na njeno prozahodno naravnano sosedo.
Rusija je zanikala kakršne koli načrte za invazijo, vendar zahteva, da se Ukrajini nikoli ne dovoli, da se pridruži Natu, in vrsto drugih varnostnih jamstev proti širitvi vojaškega zavezništva pod vodstvom ZDA v nekdanjem sovjetskem bloku.
Ameriške okrepitvene enote
Med svojim klicem sta se pogovarjala tudi o "dolgoročnih" varnostnih jamstvih za Moskvo."Ugotovljena je bila nepripravljenost Nata, da bi se ustrezno odzval na utemeljene ruske pomisleke," so zapisali v izjavi Kremlja.
Putin je dejal, da se Nato "skriva" za svojo politiko odprtih vrat, ki je "v nasprotju s temeljnim načelom nedeljivosti varnosti", je zapisano v izjavi.
Medtem je Združeno kraljestvo konec tedna izjavilo, da se pripravlja Natu ponuditi "veliko" napotitev vojakov, orožja, vojaških ladij in letal v Evropi sredi napetosti.
S ponudbo bi London lahko podvojil približno 1.150 britanskih vojakov, ki so trenutno v vzhodnoevropskih državah, in "obrambno orožje", poslano v Estonijo, skupaj s protitankovskimi raketami, ki so bile dodeljene Ukrajini.
Ponudba je prišla, ko je Pentagon v sredo sporočil, da bo 1000 ameriških vojakov prestavljenih iz Nemčije v Romunijo, medtem ko bodo še 2000 vojakov iz ameriške zvezne države Severne Karoline poslali v Nemčijo in Poljsko.
Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je pojasnil, da so razmere v bližini Ukrajine zahtevale, da ZDA okrepijo svoj odvračilni in obrambni položaj na Natovem vzhodnem boku. Dodal je, da naj bi ameriške sile, ki bodo kmalu napotene, začasno okrepile obrambne položaje ZDA in zaveznikov in ne bodo vstopile v Ukrajino.
"To niso trajne poteze," je dejal in poudaril, da je namen pomiriti zaveznike v času povečane napetosti zaradi kopičenja približno 100.000 vojakov Rusije ob ukrajinskih mejah.
Rusija je odgovorila z ostrim ugovorom in označila, da so napotitve neutemeljene in "destruktivne".
"Neutemeljeni uničujoči koraki bodo samo spodbudili vojaške napetosti in zožili polje za politične odločitve," je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško v izjavi, ki jo je objavila tiskovna agencija Interfax.
bbabo.Net