Romunija (bbabo.net), - Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v petek v bazi Mihail Kogalniceanu dejal, da zavezništvo ocenjuje, ali naj prilagodi svojo dolgoročno prisotnost na vzhodnem boku z bojnimi skupinami v Romuniji in drugih jugovzhodnih držav. Nato. Bojna skupina je trdna, skoraj stalna prisotnost Nata.
Trenutno so edine vzhodnoevropske države, ki imajo koristi od prisotnosti večnacionalnih bojnih skupin Nata, Estonija, Latvija, Litva in Poljska.
Jens Stoltenberg je na tiskovni konferenci s predsednikom Klausom Iohannisom povedal, da bo odločitev sprejeta spomladi. Dodal je, da bo to bojno skupino najverjetneje vodila Francija.
"Naredimo razliko med takojšnjo potrebo po povečanju naše prisotnosti na Natovem vzhodnem boku – zaveznice so sem že poslale sile – to se je že zgodilo in mi bomo še naprej podpirali vzhodni bok. Po potrebi smo pripravljeni ukrepati takoj, povečali smo pripravljenost Natovih odzivnih sil in lahko hitro pošljemo vojake. Pripravljeni smo ukrepati. Ameriški predsednik je napovedal, da bo Natovim odzivnim silam dodelil še 8.500 vojakov, ki lahko hitro pridejo sem. Ocenjujemo, ali bi morali prilagoditi svojo dolgoročno prisotnost na vzhodnem boku, tukaj se borimo s skupinami v Romuniji, morda v vseh drugih državah na jugovzhodu Nata. O tem bodo razpravljali prihodnji teden na srečanju obrambnih ministrov Nata. Mislim, da bo končna odločitev padla to pomlad. Zato menim, da bi poleg bolj nujnih potreb lahko prišlo do dolgoročnega povečanja, vključno z bojnimi skupinami,« je na skupni tiskovni konferenci s predsednikom Klausom Iohannisom povedal generalni sekretar Nata Klaus Iohannis.
Jens Stoltenberg je opozoril, da se je prisotnost Nata že povečala z več tisoč vojaki iz ZDA, Velike Britanije, Nizozemske, Danske, Španije, Francije.
Dodal je, da trenutno poteka razporeditev vojakov.
"To je stalen proces, utrjevanje prisotnosti na vzhodnem boku. Po drugi strani pa so enote zavezniških držav v svojih bazah, vendar jih je mogoče hitro napotiti, kjer je potrebno. Poleg tega razmišljamo o dolgoročnih prilagoditvah, torej o bojnih skupinah v Romuniji in drugih državah. Francija je ponudila, da pošlje vojake, a bo trajalo nekaj časa, da prispejo. Drugi zavezniki so pokazali pripravljenost, da se pridružijo francoski skupini. Bojne skupine že imamo v treh baltskih državah in na Poljskem. To je močan signal, da bo napad na zaveznika sprožil reakcijo zavezništva. Tudi v tej regiji sodelujemo z bojnimi skupinami,« je dejal generalni sekretar Nata.
Romunski predsednik Iohannis pa je dejal, da je Nato zgolj obrambno zavezništvo. "Nočemo nikogar napadati kogar koli, želimo pa zagotoviti varnost naših držav in naših državljanov," je dejal in poudaril, da je Romunija varna država in da se Romun ne sme bati.
"Romunija je v zavezništvu Nato, najmočnejšem vojaškem zavezništvu v zgodovini. Da bi nam priskočili na pomoč, imamo te vojake, ki smo jih danes tukaj pozdravili, na podlagi Mihaila Kogălniceanuja in drugih, ki so prišli iz strateških partnerskih držav, iz zaveznic, da bi sodelovali z romunsko vojsko. Očitno je, da je Nato obrambno, čisto obrambno zavezništvo, ne želimo nikogar napadati in nikogar ne želimo vdreti, ampak želimo zagotoviti varnost naših držav in varnost naših državljanov. To je tisto, kar počnemo. Če govorimo o instalaciji Deveselu, je ta zgolj obrambna, z njo ni mogoče nikogar napadati. Ta retorika, ki jo občasno slišimo, je napačna, objekt Deveselu je del večjega Natovega okvira, okvira obrambne protiraketne obrambe. Nimamo se česa skrivati ali se izogibati. Romunija je varna država,« je predsednik Iohannis povedal na skupni tiskovni konferenci v vojaški bazi Mihail Kogalniceanu z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom.
bbabo.Net